Sploh ne vem, kako naj opišem občutek, ko sem dobila prošnjo, za izdelavo voščilnice ob 50. rojstnem dnevu. Namenjena je bila moškemu, ki je velik jugonostalgik. Kaj narediti, da bo videti, da je narejena prav za njega. Kje dobiti elemente, ki bi prikazali Jugoslavijo in nekaj, kar je bilo povezano z njo.
Brskala sem po spletu, iskala kakšne namige po nepospravljenih predalih in verjemite mi, res se najdejo stvari, ki bi jih ob rednem pospravljanju sigurno že vrgli proč. Našla sem star jugoslovanski denar 5000 DIN.
Nekajkrat sem ga prekopirala, malo izrezovala, si z Googla sprintala zastavo in grb, prelagala sem ter tja po valovitki (ki sem jo vzela za osnovo) in sestavila kolaž. Na sredino zvezde sem prav tako iz denarja izrezala 50 in malo "pošlampano" (tudi to je bilo za tiste čase nekaj običajnega), še na roke napisala naslov poznane pesmi, ki smo jo verjetno vsi peli z velikim zanosom. Seveda govorim v imenu moje generacije.
In kaj naj mu človek zaželi drugega kot z besedami iz Marinine zbirke misli:
Živi svoje sanje!
Da se ve, kdo je prejemnik, je bilo potrebno na kuverto dodati še ime in tistim časom primerno, prilepiti primerno znamko. Njemu v čast je poziral sam Tito.
Ne mislim, da je voščilnica kakšen presežek, je pa dosegla svoj namen. Obdarovanec je bil huuuudo navdušen. To pa tudi nekaj velja.
Lep pozdrav,
Andreja V.