S kolesom okoli sveta

Toliko časa se že nisem pripravila, da bi naredila novo objavo, da mi gre danes prav težko od rok. Še dobro, da imam v družini nekaj takih, ki praznujejo v mesecu februarju in so me porinili v moj kotiček.

Čeprav ne praznuje prvi, pa sem kljub temu prav za njega pripravila prvo voščilnico. Za koga, boste vprašali? Za mojega starejšega zeta, ki si ima letos namen kupiti novo kolo. Malo mu bomo pri tem pomagali in prispevali kakšen "drobiž".  In ker nisem imela šablone za  kolo je bilo potrebno malo bolj zgodaj razmišljati. Vprašala sem Majo, ki me velikokrat reši in mi je  šablono prijazno posodila.

Tako sem za prvo osnovno  stran izrezala del zemljevida, ki je bil v bloku dekorativnega papirja pri Lidlu.  "Razcefrala" sem mu robove in jih osenčila, da je nastala vintage varianta. Sedaj ko jo  "obvladam" jo tudi rada uporabljam. 

V notranjosti pa  je voščilnica izdelana na pop-up osnovi. Seveda je glavni motiv kolo. Premagati je moral gričke, narejene z dekorativnimi robovi Najlepšega para  in se prislonil na drevo, ki je stalo ob poti. Za njim pa cel gozd, ki je že precej pomladno obarvan. 
Tudi napis je iz Tininega kompleta - tri lepe misli

Moram priznati, da me je ta objava kar namučila in sem vesela, da sem prikolesarila  do konca. 

Voščilnico pripenjam v galerijo Najlepšega para za mesec februar. 

Lep pozdrav,

Andreja V.

Škatlice za čaj

Minil je čas novoletnih voščilnic in kaj sedaj?

Kako zelo mi je prišla prav Andrejina objava škatlic za čaj. Po tem, ko nam je dala tako natančna navodila za izdelavo in glede na to, da so bile včasih  škatlice moja najbolj priljubljena tema za ustvarjanje, sem se jih lotila z veseljem. Me je pa nekaj mučilo  že lep čas. Želela sem se (že pri vizitkah) enkrat spopasti z vintage varianto. Zelo mi je všeč, le občutek sem imela, da mi ne bo uspelo. 

Za vajo sem najprej naredila nekaj škatlic v "sadni verziji". Tu sem dodala dekorativni karton, kupljen v Hoferju. Tako so nastale škatlice za češnjev, jagodni in jabolčni čaj.

 In nato - vintage varianta

 Za osnovo sem pri vseh uporabila barvasti 270 g karton, kupljen v Tediju. Na srečo sem pred kratkim kupila vintage papir firme Joy crafts, ki mi je sedaj prišel prav. Ker sem želala na prvi strani tudi skodelico in ker jo nimam, sem si sama izrezala šablonico in jo osenčila z Versafine-vintage sepia barvo. Dobila sem odtis, ki mi je bil za prvič in glede na inprovizacijo kar všeč. 

Dodala sem še napis čaj, ki sem ga prilepila s 3D blazinicami. Da bi ta starinski videz bolj povdarila, sem na pokrovček dodala najprej rjav satenasti trak in pod njega še čipko.

In ker sem že bila v tem vintage svetu, sem si želela ustvariti še eno, za katero bi sama naredila osnovo.

Tako sem na osnovni  barvasti papir dala karton gramaže 250 g v barvi šampanjca, ga osenčila z Versafine-vintage sepia barvo in potem odtisnila še vijugice proizvajalca Inkadinkado. 

Seveda se nisem mogla upreti želji , da nebi dodala tudi  "moje skodelice":)), nanjo s prozornimi  gumijastimi štampiljkami odtisnila "čaj" in pod njo dodala še pentljico (narejena na vilici).

Tudi pri tej sem dodala na pokrovček čipke in tako zaključila  svojo prvo vintage varianto.

Hvala Andreji, ker me je ponovno "brcnila" med škatlice. Rahlo me skrbi, da si bom naredila hudo zalogo:))

Glede na vse napopkane čipke, izdelek prijavljam: Ko me inspirira#33

Lep pozdrav,
Andreja V.

Dogodovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika

Proti koncu leta so na jeseniškem gledališkem odru prvič oprizorili strip. Predstavo je pripravila mladinska gledališka skupina in sicer Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika.

Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik so s pomočjo časovnega stroja padli v novo dogodivščino in se je zelo razveselili, juhuhu! A glej ga zlomka, ta dogodivščina sploh še ni napisana in kaj naj trije junaki delajo v prazni in nenapisani dogodivščini? Se dolgočasijo toliko časa, da se njihova nova dogodivščina napiše?!?! Ne preostane jim drugega, kot da spet zavrtijo ročico časovnega stroja in se vrnejo v stare dobre čase, v stare in že poznane dogodivščine. Bo nova že napisana, ko se bodo vrnili? (Preneseno iz gledališkega lista)

To je bilo osnovno vodilo te predstave. In kaj imam jaz pri tem? Na žalost prav nič, razen,da so me "otroci" prosili, če za mentorici pripravim zahvalo.
In tako sem na prvi strani naredila oder z zastorom, ki se je ravno prav odprl, da je lisička (sigurno je v sorodu z Zvitorepcem) napovedala predstavo. Hudo pomembna se je zdela sama sebi, se vam ne zdi?

V notranjosti pa so se v vsej svoji veličini in pomembnosti predstavili še vsi trije glavni junaki in se mentoricama zahvalili  za vso požrtvovalnost in trud, da jih je spravila iz stripa na oder.

Samo dokaz, da sta dobili vsaka svojo zahvalo!

In ker poznam tudi stare starše samega Lakotnika, sta me prosila, če pripravim čestitko tudi za njuno vnukinjo. In zamislila sem si, kako mora biti lepo, ko gledaš svojega otroka, ki suvereno in odlično odigra svojo vlogo in sanja ......, morda o igralski karieri. In seveda mu pri tem zaželiš: 

Živi svoje sanje in naj te ponesejo med zvezde.

V notranjosti se je postavil na oder, okrog njega so zvezde kar žarele in užival je

 v soju odrskih luči. 

In tako se je predstava zaključila, luči so ugasnile in vsak ostaja s svojimi spomini. Srečno in uspešno mladinci. 

Uporabila sem: dekorativne robove - najlepši par
                         napis - Mavelu
                         napis - ustvarjalni dotik 
                         lisičko mi je priskrbela Maja
                         Trije "mušketirji" so bili najdeni na Googlu
                         Zvezdno ozadje sem naredila s šablono za poslikavo obraza

Izdelek prijavljam v januarsko galerijo Najlepšega para in v CRAFT-alnico (Karkoli).

Lep pozdrav,
Andreja V.

Nekaj čipkastega

Sem se prav razveselila, ko sta nam Tina in Vladka dali izziv "nekaj čipkastega".  Že lansko leto (o kako se to daleč sliši) sem v mesecu novembru naredila voščilnico za par, ki je praznoval  ZLATO POROKO. To je hudo pomembna zadeva, to pa vem zato, ker bom sama kmalu na njunem mestu - upam:) Še dobro, da nisem v vsej novoletni gužvi tudi te objavila, kot bi vedela, da mi bo kmalu prišla prav. 

Iz kuverte, ki sem jo naredila ročno, ker je povsem iz normalnih okvirjev, je razvidno, da obletnico praznujeta Marinka in Ivan.  Za bolj svečan izgled sem dodala
 zlat trak s pentljo in nanjo prilepila še polperlico.

Na osnovo voščilnice sem dala potiskan papir v rdeče-zlati barvi z motivom metuljčkov, ptičkov in cvetja, ki mi ga je podarila Maja. Vanj sem izrezala oval in ga okrasila
 z naravno čipko.

 

V sredino ovalnega izreza sem dodala prstana, ki sem ju izrezala s pomočjo okroglih rezalnih šablon, številko 50 in napis, ki potrjuje to kar praznujeta. 

 Na notranji  strani sem dodala še šopek divjih vrtnic, za katere sem uporabila komplet štampiljk divje vrtnice in rezalno šablono divje vrtnice, ki so iz kompleta Najlepšega para.

Rob vrtnice je toplotno embosiran z belo barvo, nato pa sem jo pobarvala 

z akvarelnimi barvami.

Izdelek prijavljam v:  galerijo Najlepšega para za mesec januar 2015
                                 Ko me inspirira#33 
                                 Craftalnico; 124 izziv

Lep pozdrav,
Andreja V.

Praznične voščilnice

Ni važno kdaj začnem z izdelavo prazničnih voščilnic, na koncu je vedno panika. Vedno mi še kakšna zmanjka in tako je nastala tudi ta voščilnica.

  Osnovo sem najprej pripravila z dekorativnim robom Najlepšega para, embosirala, premazala z goldfingrom  in nanj prilepila zvončka iz kompleta Božično zelenje ter ju spela s pentljico, oba izdelek Najlepšega para.

Sedaj pa bom verjetno za letošnje leto zaključila.  Te objave so mi sicer v veselje, mi pa, za razliko od marsikatere, vzamejo kar nekaj časa, preden vse spravim na pravo mesto.

Ob tej priliki bi se vam vsem, ki tako pridno in prijazno komentirate  moje izdelke, lepo zahvalila. Vesela sem, da sem s pomočjo Maje zbrala toliko poguma, da sem v letu, ki se zaključuje, vstopila v blogerski svet prečudovitih ustvarjalk. To me izpolnjuje in s pomočjo tega medija  sem našla toliko prijetnih in toplih oseb. Vsem in vsaki posebej hvala. Želim vam (malo sicer zamujam z objavo) vesele in blagoslovljene božične praznike, v novem letu pa veliko ustvarjalnega navdiha, veliko lepih spremnih besed, ki dajo posebno osebno noto vsakega izdelka. Veselim se že nadaljnega druženja z vami.

Da pa slučajno ne zamudim Tine, bi to voščilnico še prijavila v njeno decembersko galerijo. 

Lep pozdrav,
Andreja V.

Božični čas

Prišel je čas, ko se v naših srcih nekaj prebudi, ko duša potrebuje tisto nekaj, kar jo vzradosti. To je praznično vzdušje, ko v hiši po piškotih zadiši, ko zasvetijo svečke  in ko se v tvoje misli prikradejo vsi tisti, ki si jih imel rad,  a so žal odšli na daljše potovanje.

Nama z možem, ki živiva v leseni hiši sredi gozda, sem pripravila  nekaj drobnih stvari, ki nama bodo polepšale dom in s tem tudi razveselila vse, ki naju bodo obiskali.

Ker je letos polomljene breze na pretek, mi je pripravil svečnike za čajne svečke, ki sem jih okrasila s čipko, povezala z rafijo, pripela slamnate okraske in dodala mah. Tako je namesto klasičnega adventnega venčka nastal nekoliko drugačen aranžma.

Sem pa pripravila še eno smrečico, ki bo ostala  v prostoru nekoliko dalj časa kot imam postavljeno  pravo, saj mi ta ne zavzame prostora in tudi iglice ji ne odpadejo. 

 

Lep pozdrav,

Andreja V.

Jugonostalgija za 50-letnika

Sploh ne vem, kako naj opišem občutek, ko sem dobila prošnjo, za izdelavo voščilnice ob 50. rojstnem dnevu. Namenjena je bila moškemu, ki je velik jugonostalgik. Kaj narediti, da bo videti, da je narejena prav za njega. Kje dobiti elemente, ki bi prikazali Jugoslavijo in nekaj, kar je bilo povezano z njo. 

Brskala sem po spletu, iskala kakšne namige po nepospravljenih predalih in verjemite mi, res se najdejo stvari, ki bi jih ob rednem pospravljanju sigurno že vrgli proč. Našla sem star jugoslovanski denar 5000 DIN.

Nekajkrat sem ga prekopirala, malo izrezovala, si z Googla sprintala zastavo in grb, prelagala sem ter tja po valovitki  (ki sem jo vzela za osnovo) in sestavila kolaž. Na sredino zvezde sem prav tako iz denarja izrezala 50 in malo "pošlampano"  (tudi to je bilo za tiste čase nekaj običajnega), še na roke napisala naslov poznane pesmi, ki smo jo verjetno vsi peli z velikim zanosom. Seveda govorim v imenu moje generacije. 

In kaj naj mu človek zaželi drugega kot z besedami iz Marinine zbirke misli:
 Živi svoje sanje!

Da se ve, kdo je prejemnik, je bilo potrebno na kuverto dodati še ime in tistim časom primerno, prilepiti primerno znamko. Njemu v čast je poziral sam Tito.

Ne mislim, da je voščilnica kakšen presežek, je pa dosegla svoj namen. Obdarovanec je bil huuuudo navdušen. To  pa tudi nekaj velja. 

In ne glede na to, ali je ali ni jugonostalgik, se ta voščilnica prijavlja  k http://soulsanctuaryblog.blogspot.com/2014/11/mavelu-blog-hop.html

Lep pozdrav,
Andreja V.