Kličem pomlad

Ob kar plodnem ustvarjanju ne pridem in ne pridem do tega, da bi napisala objavo. Bi bilo pa lepo, da še kaj objavim, preden "moj mesec" odide in prepusti mesto tistemu resnično pomladnemu, ki ga že vsi kar težko čakamo.

Tokrat vam predstavljam voščilnico,  narejeno za gospo, ki je praznovala svoj 60. roj. dan. 
Izrezan kvadrat s šivi sem embosirala z metulji MD in jih  obarvala v "približno" mavričnih barvah:). Na ta kvadrat sem položila še en kvadrat, embosiran s srajčko v vzorcu pletene košare in diagonalno izrezan z burduro, ki mi jo je prijazno pred časom posodila Zvonka. Za še bolj pomladno razpoloženje je poskrbel metuljček, dodano je še voščilo, ki sem ga plastila in ime slavljenke, dodan s črkami, ki jih je za Rayher oblikovala Tina. Kot verjetno opazite, črka k ni tista prava; ker sem jo očitno zgubila, sem se morala znajti:). Še leta, ki seveda niso tako hudo pomembna:)  in vse skupaj sem dala na kvadratno osnovo, ki je tudi po robovih predhodno embosirana s kvadratom s šivi. 

Predstavljam pa vam še voščilnice za moj roj. dan, ki so prispele z manjšo zamudo in zato niso bile pokazane na prejšni objavi. Jih pa vsekakor nisem bila nič manj vesela in si zaslužijo predstavitev.
Poslale  so mi jih Maja, Urška, Helana Č. in Duši. Tudi tukaj dekleta  še en krat lepa hvala.

 

V škatlici pa je vrtnica, mislim, da ni potrebno posebej povedat, izpod katerih prstov je prišla:).

Tako zaključujem svojo objavo. Zaradi uporabljenih izdelkov Najlepšega para, jo pripenjam v galerijo za mesec FEBRUAR 2017. 

Hvala za obisk mojega cvetočega travnika in lep pozdrav do naslednjič, 
Andreja V. 

ZAHVALA ZA PRVIČ IN DRUGIČ

Drage moje prijateljice, opažam, da se mi leta poznajo:) in sedaj, ko sem se ponovno spomnila, res ne smem odlašati, zato sem se takoj vsedla k pisanju te objave.

 Morda je res že daleč čas božično-novoletnih voščilnic, ampak jaz sem jih pozabila "razstavit" pri prvi objavi v letošnjem letu in seveda tudi pri drugi:))), zato bom danes nadoknadila vse zamujeno.

Za voščilnice - sem upala, da jih nekaj pride:) sem pripravila brezovo vejo (to je bilo delo mojega moža), jo pobarvala z jupolom in obesila pod strop. 
Na njej pa so se pridno nabirala vaša voščila in jo prav lepo polnila. In takšen je bil njen končni izgled.

In ko je bil že čas, da jih pospravim, se je bližal moj rojstni dan. Zato sem, ravno tako v upanju, da kaj pride:) pospravila novoletna voščila in veja je, z manjšimi okraski počakala vaše voščilnice za roj. dan. Še tukaj  se vam iz srca zahvaljujem vsem in vsaki posebej za čudovite voščilnice in vse lepe želje, ki ste mi jih poslale.

   Prvi sklop voščilnic

drugi sklop voščilnic

in tako zgleda, ko sem jih namestila na vejo:)

Hvala vam vsem za prvič in za drugič in moram priznati, da je odpiranje voščilnic, branje vseh dobrih želja in lepih misli ena čudovita stvar, ki ti razveseli dušo in srce.

Lep pozdravček vam vsem iz Cvetočega travnika pošiljam,
Andreja V.

Pomladni šopek - ko me inspirira #55

Kam le čas hiti, kam se mu mudi?... ja,ja, to je pesem, ki spremlja vsakega od nas,  če jo znamo ali ne znamo, če si jo pojemo ali ne:).
Sem ugotovila, da je minil mesec od moje zadnje objave. Med tem sva doma preganjala gripo, malo tudi lenobo:)  in tako sem dočakala izziv, ki sta nam ga postavili Tina in Vladka (še dobro), ki me je "brcnil", da ponovno sedem za računalnik.
Inspiracijo sta našli pri Majdi, ki je tako lepo naredila svojo žalnico ter na njej uporabila paus papir , ki je tudi pogoj za vse naše izdelke.

Naredila sem to preprosto voščilnico, ki je tudi pomladno obarvana, za svojo bivšo sodelavko. Uporabila sem osnovo 10x10 cm, na katero sem dala z manjšim kvadratom s šivi izrezan akvarelni papir, barvan s Kuretake akvarelnimi barvami, preko njega pa še nekoliko manjši kvadrat iz paus papirja. Na njem je položen šopek tulipanov, povezan s pentljo in dodanim voščilom.

Zaradi uporabe paus papirja,  izdelek prijavljam v galerijo Ko me inspirira#55  - pri Tini.

Zaradi uporabljenih izdelkov Najlepšega para  pa lepim tudi v galerijo za mesec FEBRUAR 2017

Hvala, ker si se oglasila na mojem travniku in lep pozdrav,

Andreja V.

Ko me inspirira #54 - hvaležnost

Nov izziv pri Tini in Vladki, kot prvi v tem letu, je hvaležnost.  Hvaležnost se kaže v različnih oblikah za veliko stvari. Hvaležnost med starši in otroci, med partnerji, med sodelavci in prijatelji....., sigurno pa je takih situacij še mnogo. 

Moja današnja "hvaležnost"  je kot zgodbica o slonu in mucki. Slon, kot velik in močan, se močno boji miške:) - saj vem, da to zgodbico - ali risanko - poznate:). Njegova nočna mora pa je miška, ki dobro ve, kje je njegova šibka točka. Takrat nastopi prijateljica Maca in ga reši pred to majhno nadlogo. Slonček ji je za pomoč zelo hvaležen. 

Meni te zahvalnice ni naročil slonček, vem pa, da bo hitro našla prejemnika. Tudi med nami se najdejo "slončki", ki potrebujejo pomoč manjše in šibkejše "mucke". Saj vemo, da niso vedno velikost, starost in moč tisto, kar nas dela pogumne in neranljive. Le priznati si moramo in za pomoč prositi. 

 Zahvalnico sem naredila tako, da sem s plastično šablono, vlažnimi robčki in vodenimi barvicami naredila črte na izrezan pravokotnik s šivi. Nato sem izrezala krog in vanj postavila slončka, ki je po tem, ko ga je rešila Maca, iz hvaležnosti za njo pošiljal srčke in  na vse pretege trobil  - hvaaaaalaaaaa. 
Pod črtasti pravokotnik sem postavila še enega večjega, vse skupaj pa prilepila na osnovo voščilnice.

Se pa na tej sliki vidi, da je bil to zelo slovesen trenutek, saj se vse blešči, 

od same sreče in hvaležnosti:)

Tako je narejen letošnji prvi izziv na temo HVALEŽNOST. Objavo pripenjam  v galerijo pri Vladki.

Zaradi uporabljenih izdelkov Najlepšega para  jo lepim tudi v galerijo za mesec JANUAR 2017.

Hvala za obisk mojega cvetočega travnika in lep pozdrav,
Andreja V.

PRAZNIČNO VOŠČILO

Drage moje prijateljice:),
danes se  oglašam z namenom, da smo še zadnjič v tem letu  "skupaj" - tako virtualno.
Zadnji mesec sem moj računalnik in seveda posledično tudi blog zelo zanemarjala, zato se sedaj s slabo vestjo oglašam in vas najprej vse prosim odpuščanja. Mislim zelo resno, kajti resnično imam slabo vest, ker nisem komentirala vaših objav, ki ste jih več kot pridno objavljale. Ampak čas me je povsem povozil, no mogoče tudi leta:)))

Bi vam pa rada povedala, da sem vesela, ker sem  z vami preživela eno čudovito leto. Dva krat smo imele srečo, da smo se videle, poklepetale in dočakale prvenca naših dveh super deklet - Tine in Vladke. Močno upam, da se bo to naše druženje nadaljevalo tudi v naslednjem letu in da bomo še bolj utrjevale našo povezanost. Kajti druženja, pogovori, zaupanje in pomoč ko jo potrebuješ je tisto, kar nas osrečuje in bogati. In prav ta nesebična pomoč je tista, ki jo zelo cenim, kajti kadar koli sem kaj potrebovala ali za kaj prosila, ste mi dekleta pomagala. Hvala vam iz srca. 

 Prilagam pesem  Andreja Rozmana-Roze, NEKAJ TI MORAM POVEDAT, ki govori prav o tej povezanosti  in potrebi po bližini.

Andrej Rozman Roza: NEKAJ TI MORAM POVEDAT

 

Za vsakogar mora obstajat nekdo,

kateremu tako zaupa,

da se mu lahko zaupa,

ko mu je težko.

 

Za vsakogar mora obstajat nekdo,

ki ga razume in posluša,

ko mu je zmrznjena duša

in mu je v srcu slabo.

 

Nekdo, kateremu lahko zaupa tudi tiste težave,

ki bi jih najrajši izbrisal iz glave,

in mu lahko pove tudi to,

kar ni povedat lahko.

 

A pogovarjanje je za človeka

še bolj pomembno kot obleka

in hkrati danes redka stvar

za katero ni potreben denar.

 

Pogovarjanje ni le za zabavo,

zdravilno je tudi, ko imamo težavo

in se v lastnih mislih dušimo,

dokler jih še z nekom ne delimo.

 

Pogovarjanje je bližina in toplina,

s pogovarjanjem smo družina in skupina.

S pogovarjanjem se človek s človekom prepleta,

s pogovarjanjem smo mreža tudi zunaj interneta.

OB KONCU PA BI VAM RADA ZAŽELELA ENO ČUDOVITO LETO 2017, POLNO ZDRAVJA, SREČE, RAZUMEVANJA, LJUBEZNI IN ABSOLUTNO POLNO USTVARJALNEGA NAVDIHA. NE NAZADNJE PA  NAM VSEM:  DA SE NAŠE DRUŽENJE KMALU PONOVI. 
HVALA VAM ZA VSE IN LEP POZDRAV,
                      

                                                                                            ANDREJA

175.izziv v Craft-alnici - venček na voščilnici

Dekleta so se odločila odlično, saj je sedaj, vsaj mislim tako, venčkov na pretek.
Tudi sama sem jih nekaj naredila, na ogled pa bom postavila enega, tako na brzino:). Ne samo, da pri meni raste božično žito, ki nam ga je ob sprečanju podarila Majda,  raste tudi ječmen - tisti na očesni veki. Hudo zoprna zadeva, nič ne vidim, sem otečena in prav nič mična za pogledat:))

Na kvadratno osnovo sem postavila kvadrat s šivi in embosiran z WeR embosirno srajčko v strukturi pletene košare. Nanj sem obesila 2x izrezan venček, ki je iz kolekcije Najlepšega para in ga okrasila s smrekovimi vejicami. Prilepila napis, dodala pentljico in okrasila z "bunkicami" iz kompleta okrasimo smrečico. 

Izdelek prijavljam na 175. izziv pri Craft-alnici  - venček na voščilnici.
Zaradi uporabljenih izdelkov  Najlepšega para pa lepim tudi v galerijo za mesec December 2016.

Hvala za obisk cvetočega travnnika in lep pozdrav, Andreja

3. sklop prazničnih voščilnic

Te pa so nastajale s pomočjo meni zelo ljubkega jelenčka s sanmi, ki jih je za Rayher oblikovala Tina. Iz njega kar izžareva veselje po "hitri dostavi"  prazničnih daril in kaj drugega mi je preostalo, kot da mu to tudi omogočim:).
Tudi tokrat sem izbrala nekaj voščilnic in jih uspela poslikati tik pred tem, ko so se  odpravili na pot:).

      

           Na prvi je kar sam, s svojimi sanmi in smrečico, ki jo pelje v domek, kjer ga otroci

 že težko čakajo. Tam daleč zadaj mu dela družbo drobna snežinka:)

  Na drugi potuje skozi gozd in spremljajo ga živali, najbolj vstrajen  je zajček. 

Ta skrbi, da jelenček darilca ne bi izgubil.

            Na tretji pa jelenček že potuje skozi zasneženo pokrajino in ob jasni noči 

so vidne prav vse zvezde.

 Moji jelenčki so že vsi prispeli na svoja mesta, zato jih sedaj lahko že prijavim za nastop v galeriji Najlepšega para za mesec December 2016.

Tudi tokrat se vam, skupaj z njimi, zahvaljujem za obisk in lep pozdrav, 
Andreja V.