Danes pa je to povsem drugačna predstavitev, kot sem jo navajena. Lahko (včasih tudi ne), je napisati nekaj o izdelku, ki ga želiš predstaviti. Samega sebe je težje. Pa vseeno bom skušala nekaj povedati.
Sem upokojenka, štejem 64 let in me rahlo skrbi, da sem kar najstarejša med vsemi vami. Se pa dobro počutim v vaši družbi in zato kljub temu, da sem v nekaterih stvareh malo bolj lesena (uporaba računalnika, spremljanje vaših izdelkov, komentiranje), kar vztrajam.
Sicer pa sem bila v svojem aktivnem življenskem obdobju zaposlena kot medicinska sestra, sem mama hčerkama in sedaj ponosna babica dvema vnukoma in vnukinji, ki jih obožujem.
V tistih letih, ko sta bili hčerki še majhni, sem pletna, se malo poskušala v šivanju, sicer pa nikoli nisem imela občutka, da je v meni kaj posebno ustvarjalne žilice.
Z upokojitvijo pa sem v začetku imela vse preveč časa in pričela sem obiskovati delavnice slikanja na svilo, steklo, izdelovanja nakita ipd., na koncu pa sem pristala pri papirčkih. To se je zgodilo povsem slučajno, ko sem spoznala Majo (Hiška iz papirja). Njeni izdelki so mi bili zelo všeč, pa sem pričela s sramežljivimi poskusi, ki so me povsem zastrupili in sedaj sem tukaj kjer sem. Sama sicer ne mislim, da je kaj posebnega, sem pa vesela vsakega vašega komentarja in vspodbude.
Sedaj pa bi rada še nekaj povedala o tebi Ne-Ja, saj me prijazno spremljaš od mojega začetka in me bodriš, pridno komentiraš vse moje objave in občutek imam, kot da se poznava že dolgo in s teboj res ni težko pokramljati. Kar pa se tiče izdelkov si pa inovativna in kot sem ti že rekla: z vami, ki obvladate kleklanje se res ni kosati. Skratka, zdiš se mi en tak sončen, pozitiven človek.
Ker sama nisem tako vsestranska kot je marsikatera od vas, trenutno ne počnem nič kaj tako posebnega, da bi bilo vredno kakšne pozornosti. Ostajam pri vizitkah za različne priložnosti, še vedno pa zelo rada izdelam kakšno škatlico iz valovitke, s katero sem pravzaprav pričela svoje papirnato ustvarjanje.
Danes pa bi za spremembo predstavila škatlico, ki sicer ni iz valovitke, je pa narejena v obliki torte, v katero smo dodali "napotke" za življenje in denarni prispevek. To je dobila
nečakinja.
Torta je bila sicer cela, ampak ker je bila tako dobra je zanjo ostal samo košček.
In zakaj ustvarjam? To je zame čisto veselje, treniram male sive celice in upam, tudi koga razveselim.
Sedaj pa bi rada še nekoga nominirala. Mene je s svojim odnosom do izdelovanja, s svojo perfekcioznostjo in zaradi pripravljenosti pomagati pri vseh stvareh, ki se mi še zdijo